Kaj početi
v Sakalovcih?
Sakalovci
Vas leži 6 kilometrov jugozahodno od Monoštra, ob obeh straneh poti, ki zavije z glavne ceste med Monoštrom in Gornjim Senikom, ter raztreseno na okoliških gričih. V vasi od zdavnaj skupaj živijo Slovenci, Madžari in Romi. Tukajšnji obširni gozdovi so bogati z divjadjo, ptiči in gobami. Vodotoki v vasi so Raba, ki teče dober kilometer stran, ter Sakalovski potok in Grajka, ki tečeta skozi vas. Iz naselja peljeta poti tudi proti Števanovcem in Verici.
Današnja vas, do katere vodi le ena asfaltirana cesta in ki jo pisni viri z imenom Zakonyfolva prvič omenjajo leta 1350, se izvorno ni nahajala na današnjem mestu, temveč na gričih južno od kotline. Naselje so dali cistercijanski menihi izoblikovati na krčevini, tako je nastala pristava. Konec julija 1664 so želeli turški zavojevalci med potjo proti Dunaju, po prečkanju Rabe, na širokem, ravnem območju ob cesti proti Sakalovcem izbojevati svojo bitko s krščansko vojsko. Le-ta se je zanje končala s porazom in čeprav so požgali Sakalovce, so prebivalci, ki so pred Turki zbežali, po spopadu naselje ponovno sezidali na današnjem mestu.
Na prelomu 19. in 20. stoletja so se mnogi izselili iz vasi, predvsem v Združene države Amerike. V petdesetih letih 20. stoletja so tudi iz Sakalovcev deportirali več družin, odseljevanje pa je bilo številčno tudi po revoluciji leta 1956. V sedemdesetih letih 20. stoletja je vas med drugim dobila vrtec, avtobusno postajo in mrliško vežico, velik delež za delo sposobnega prebivalstva pa se je zaposlil v industrijskih obratih v Monoštru.
V naselju danes deluje vrtec, ki je podružnična ustanova Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in v katerem dejavnosti potekajo tudi v slovenskem jeziku.
Cerkev Marijinega obiskanja
Najmlajša cerkev v Porabju je bila zgrajena leta 1922 z donacijami vaščanov, ki so se izselili v Ameriko, in je danes ena glavnih znamenitosti Sakalovcev. Pred dobrimi stotimi leti so Sakalovčani zagreto iskali mesto za bodočo cerkev, nakar je domačin György Majczán posekal svoj sadovnjak, na mestu katerega so končno dali sezidati novi Božji hram. Zgradbo so prenovili leta 2001, najtemeljiteje pa ob stoletnici leta 2022, ko so stavbo izolirali, od zunaj in znotraj prepleskali ter obnovili orgle, kor, oltar in klopi.
Oltar cerkve krasi podoba »Srpne Mardje«, Marijinega obiskanja, na dan zavetnice, 2. julija, se vsako leto tukaj odvija proščenje. V cerkvi pogosto mašujejo dvojezično, pripada župniji na Gornjem Seniku.
Svetlobni križ
19. svetlobni križ na Madžarskem so posvetili septembra 2011, visok je 7,38 metra – Kristusov križ na hribu Golgota je namreč stal na nadmorski višini 738 metrov. Njegova vodoravna kraka gledata proti vzhodu in zahodu, oba sta dolga po 1,23 metra. Svetlobne križe po vsem svetu postavljajo v sklopu mednarodnega gibanja, ki temelji na videnju družinske matere v franskoskem Grenoblu. 15. novembra 2000 je papež sveti Janez Pavel II. blagoslovil vse postavljalce svetlobnih križev, leta 2005 jih je po vsem svetu stalo že sedem tisoč.
Sakalovski križ so postavili z gmotno podporo domačih vernikov in darovalcev, lokalna in slovenska narodnostna samouprava pa sta podprli posodobitev razsvetljave svetlobnega križa.
Križ varuje vas pred naravnimi nezgodami, njegovi barvi sta v čast Matere Božje bela in modra.
Križev pot
Pet let po blagoslovitvi svetlobnega križa, leta 2016 sta dali lokalna in slovenska narodnostna samouprava v Sakalovcih postaviti križev pot, ki ga je v okviru svete maše posvetil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.
Križev pot po položnem klancu vodi od vznožja griča vse do svetlobnega križa. Pod prizori na štirinajstih postajah so v granit vgravirani napisi v madžarskem jeziku in porabskem slovenskem narečju. Po križevem potu pogosto hodijo domačini in prebivalci drugih porabskih vasi, v velikonočnem obdobju pa se okoli svetlobnega križa in kalvarije kar vrstijo pobožnosti.
Lurška jama
Ob osmi obletnici posvetitve svetlobnega križa, septembra 2019 je sombotelski škof dr. János Székely ob križevem potu v Sakalovcih blagoslovil Lurško jamo. Njen namen je čaščenje Blažene Device, ki je vseskozi stala ob Sinu, tudi ob vznožju križa. Mati Božja je vzor za ljudi, kako morajo zmeraj ostati zvesti Zveličarju. Kakor pravijo, veren človek pride h križu prosit, k Blaženi Devici Mariji pa se zahvalit.
Oktober je mesec Kraljice rožnega venca, takrat sakalovski verniki ob večerih pri Lurški jami molijo rožni venec.
Sveta Ana z Marijo v otroških letih
V južnem predelu Sakalovcev, ob Glavni cesti, stoji pobarvan kip iz umetnega kamna. Kip svete Ane s hčerjo Marijo je pomemben sakralni spomenik, ki ga lahko postavimo ob boku kipu Blažene Device na Dolnjem Seniku. Mlada Marija drži v rokah knjigo, po legendi naj bi se namreč že kot otrok naučila brati in pisati. Postavljavci so zaobljubni kip posvetili spominu svojih staršev Imreja Krispla in Márie Kovács.
Etična hiša
Etična hiša v Sakalovcih je tradicionalna porabska domačija, ki zagotavlja avtentično okolje za ohranjanje slovenske dediščine, družabne dogodke, ponuja pa tudi nastanitvene možnosti. Staro, opuščeno kmečko hišo je v okviru slovensko-madžarskega čezmejnega evropskega projekta leta 2021 odkupila lokalna samouprava, in jo obnovila skladno z izvorno zasnovo. Občina je uredila kuhinjo, v kateri sta tudi štedilnik in krušna peč na drva. V največjem prostoru so izoblikovali muzejček, za katerega so predmete, fotografije in spomine prispevali Sakalovčani, v dveh večjih sobah pa lahko prenoči pet oziroma sedem oseb. Hiša pričakuje obiskovalce, ki bi radi na preprost način spoznavali dragocenosti Porabja.
Zahodna točka
Po makadamski poti v širnem sakalovskem macesnovem gozdu lahko pridemo do gozdarske hiše, v bližini katere stoji lesen stebriček, ki je do spremembe političnega sistema veljal za najzahodnejšo točko Madžarske. Gornji Senik s Tromejnikom, dejansko najzahodnejšo točko države, v obdobju strogega nadzora meje ni bil dostopen brez posebnega vstopnega dovoljenja. Tako imenovano »zahodno točko« v Sakalovcih je označila Zveza madžarskih prijateljev narave, danes spominja na težke čase prepovedi in omejevanja vstopa na obmejno območje. Iz središča Sakalovcev do lesenega stebrička v gozdu vodi učna pot »Zahodna točka«.
