Odkrijte slovensko Porabje
Slovensko Porabje leži v neposrednem sosedstvu madžarsko-slovensko-avstrijske tromeje in že v imenu nosi svoji pomembni značilnosti: na območje Madžarske tukaj vstopi tretja najdaljša reka v državi Raba, v Monoštru in okoliških šestih vaseh (Sakalovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Verica-Ritkarovci, Andovci in Števanovci) pa živi znaten del avtohtone slovenske skupnosti.
Celotno Porabje se nahaja na območju Narodnega parka Őrség, nikakor pa obeh pokrajin ne gre zamenjevati, kajti med seboj se razlikujeta tako v etnološkem kakor tudi jezikovnem pogledu. Za obe območji velja, da ju je obšel industrijski razvoj, zato je ena najpomembnejših privlačnosti Porabja prav nedotaknjeno naravno okolje. Edinstveno živalstvo in rastlinstvo privlačita potepanja željne obiskovalce v obširne gozdove znotraj vasi in v njihovi okolici, po vrnitvi v razložena in obcestna naselja pa goste, odprte za nova doživetja, pričakujeta bogata stavbna in kulturna dediščina.
Predniki porabskih Slovencev naj bi se na območju med rekama Rabo in Dravo naselili v 6. stoletju, do podpisa trianonske mirovne pogodbe pa so skupaj s prekmurskimi Slovenci živeli na zahodnem obrobju ogrske države. Po prvi svetovni vojni se je njihova zgodovina nadaljevala znotraj Madžarske, ločeno od ostalih Slovencev, zato se je ohranilo njihovo svojevrstno narečje, ki v številnih značilnostih odstopa od slovenskega knjižnega jezika.
Porabski Slovenci so največ preizkušenj prestali v času deportacij v Rákosijevem povojnem režimu, nato pa zaradi bivanja v obmejnem pasu, ki je bil v veljavi vse do padca železne zavese. Po razpadu komunističnega sistema so Slovenci iz Porabja lahko vzpostavili razvejane odnose s samostojno Republiko Slovenijo, kar je ustvarilo nadaljnje možnosti za ohranjanje skupnosti.
Slovensko Porabje pričakuje obiskovalce z zanimivimi prireditvami v vseh letnih časih. Ob pustu, na primer, morajo neporočena dekleta in fantje po vasi vleči bor, če v nekem naselju v predpustnem času nihče ni sklenil zakonske zveze. Na celodnevni dvojezični prireditvi, ki se je udeležuje več sto našemljencev in ki se konča s šaljivo poroko, sodelujejo prebivalci vseh okoliških slovenskih naselij.
V slovenskem Porabju ohranjajo posebno ljudsko šego tudi za veliko noč: fantje na Gornjem Seniku na večer velike sobote po vaških gričih, na katerih gorijo ogromni kresovi, streljajo z možnarji, da bi proslavili Kristusovo vstajenje. Po drugi strani tako preganjajo mrzlo zimo in zle duhove. Slednji so tudi glavni liki Vražje poti, ki se prireja v dneh okoli praznika vseh svetih, ko med nočnim pohodom v andovskem gozdu oživijo hudobna bitja iz porabskega ljudskega verovanja.
Vasi, skrite v dolinah in na gričih, pričakujejo tudi kolesarje, ki lahko med počitkom, tako kot drugi turisti, poskusijo kulinarične posebnosti pokrajine, kot sta bučno olje ali ajdova juha z jurčki. S temi dobrotami jim bodo postregli porabski slovenski gostitelji, ki so daleč naokoli znani po svoji prijaznosti in gostoljubju. Z gotovostjo lahko trdimo: slovensko Porabje ponuja dovolj znamenitosti tudi za večdnevne izlete, obiskovalce, ki so vzljubili to pokrajino z mnogimi zakladi, pa vse leto pričakuje, da jo ponovno obiščejo.