Kaj početi
v Andovcih?
Andovci
Andovci ležijo 10 kilometrov od Monoštra, v dolini in na okoliških gričih južno od Števanovcev. Danes so najmanjša slovenska vas na Madžarskem. Naselje je razloženo, med hišami se razprostirajo večje zelene površine, gozdovi in travniki, le-ti dajejo pokrajini mozaični značaj. Letna količina padavin tukaj znaša od 700 do 950 mm, zato je okoliš bogat z izviri in vodotoki. Edina nekdanja stoječa voda na območju je Črna mlaka, ki danes nima več odprte vodne površine, temveč je šotišče. Obrobje vasi je zavarovano od leta 1978 in je del Narodnega parka Őrség.
Ime naselja je v obliki Orfalou prvič izpričano leta 1538. Pred nastankom cistercijanskih pristav v 12. stoletju – ohranile so se vse do 20. stoletja – so se na mestu vasi po vsej verjetnosti razprostirali nenaseljeni gozdovi. Leta 1625 se je vas podredila Turkom. Da bi se izognili pustošenju, so njeni prebivalci novim gospodarjem šest desetletij plačevali davke. Podobno kot iz ostalih porabskih vasi se je tudi iz Andovcev zelo veliko ljudi izselilo v Ameriko. Tudi pozneje, zaradi zaprtosti v času železne zavese, je bil odliv prebivalstva močan.
Čeprav se je vas včasih ponašala s prvo krčmo v Porabju, v kraju danes ni gostilne. Del prebivalstva pa se ukvarja s kmečkim turizmom. Njihovi gostje so tudi iz Slovenije, slovensko-madžarsko mejo lahko prestopijo po asfaltirani cesti iz sosednjih Budincev.
Dogodivščin željne čakajo organizatorji Vražje poti, na kateri lahko v okviru nočnega pohoda po gozdu spoznamo bitja iz ljudskega verovanja tukajšnjih Slovencev, med drugimi more, črnošolce in čarovnice.
V kraju se je rodil porabski lončar državnega slovesa Karel Dončec (1918–2002).
Čokati zvonik
Lesen čokat zvonik, ki je v spodnjem delu popolnoma zaprt, njegova stebra pa z dveh strani podpirata po dva poševna opornika, so v središču Andovcev postavili leta 1823. Najprej so ga pokrili s skodlami, nato s pločevino, končno pa s strešniki. Zvonik je ob svoji sakralni nalogi služil tudi opazovanju in obveščanju, z zvonjenjem v njem so med drugim poskušali pregnati neurje ali točo. Sprva so tukaj zvonili z vrvjo, kar je bilo težko opravilo, zato so zvonjenje kasneje elektrificirali.
Pri podobnih čokatih zvonikih so izvorno postavili dve skodlasti strehi: večja je pred vremenskimi nevšečnostmi branila strukturo samo, manjša pa zvon in s tem zvonarja.
Zvoniki pomembno zaznamujejo podobo pokrajin z obširnimi gozdovi, tako tudi slovenskega Porabja. Razširili so se predvsem v času reformacije, kajti vse do tolerančnega patenta Jožefa II. so lahko kamnite cerkvene zvonike zidali le katoliki.
Andovski zvonik so nazadnje obnovili leta 1998, leta 2023 pa so ga ob dvestoletnici postavitve ponovno blagoslovili.
Spomenik živim
Leta 2000 so imena vseh takratnih 56 prebivalcev Andovcev v abecednem redu vklesali v milenijsko spominsko tablo, ki so jo postavili nedaleč od zvonika v središču vasi. Gre za prvi spomenik živim nasploh, s prebiranjem katerega lahko spoznamo tudi značilne slovenske andovske priimke z začetka tretjega tisočletja.
Porabska domačija
Pomembna turistična in kulturna znamenitost Andovcev je Porabska domačija, ki je stara poldrugo stoletje. Zunanjost in notranja oprema zgradbe tudi po prenovi zvesto ohranja nekdanji kmečki način življenja, ki ga poznamo iz pripovedovanja svojih starih staršev. V avtentičnem bivalnem okolju se lahko sprehodimo od kuhinje s starimi ploščicami in vgrajenim štedilnikom vse do kmečke spalnice. Debelina zidov zgradbe dosega pol metra in služijo kot odlična toplotna izolacija.
Danes v hiši deluje soba pobega, kjer lahko obiskovalci spoznajo čarovništvo v Porabju. Program je na voljo v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku, radovedni pustolovci se morajo miselno spopasti s »čalaricami« in drugimi liki iz ljudskega verovanja porabskih Slovencev.
Mali Triglav
Na dvorišču Porabske domačije stoji enotonska skala, ki so jo v Andovce prepeljali iz narodnega parka v okolici najvišjega vrha Slovenije Triglava. Danes gre za edinstven narodni in kulturni spomenik, pravi »simbol slovenstva« v skrajnem zahodnem kotičku Madžarske. V podstavek so mu vgradili po en kamen iz vseh krajev Madžarske, kjer živijo Slovenci. Torej ne le iz sedmih slovenskih vasi v okolici Monoštra, temveč tudi iz Sombotela, Budimpešte in Mosonmagyaróvára.
S te točke se vsako poletje napoti skupina zanesenih porabskih Slovencev, da bi se po tristokilometrskem pešačenju končno povzpeli na slovenski očak Triglav.
Okoli te skale se v dnevih okoli praznika vseh svetih zbira tudi več sto udeležencev vsakoletne Vražje poti, preden bi se napotili na pohod po temačnem andovskem gozdu, kjer jih spremljajo strahovite prikazni iz bujne porabske ljudske domišljije. Tukaj si odpočijejo tudi pohodniki, ki se ob januarskem trikraljevskem prazniku iz sosednjih goričkih Budincev čez mejo napotijo po »Pauti po dolaj pa bregaj«.
Hiša rokodelstva
Neposredno ob domačiji in Malem Triglavu stoji sodobna zgradba s prostori za rokodelske delavnice. Prizorišče je primerno za turistične in druge prireditve, osrednja velika dvorana lahko gosti do sto ljudi. Obiskovalci tukaj lahko pripravijo značilne porabske jedi, spoznajo skrivnosti ljudskih obrti in se seznanijo z naravno in grajeno dediščino pokrajine. Zainteresirane na tukajšnje dogodke vabi več slovenskih organizacij, med drugimi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, ki ima svoj sedež prav v tem kompleksu zgradb.
Črna mlaka
Nedaleč od naseljenega predela Andovcev, na meji z vasjo Farkašovci se razprostira Črna mlaka. To je habitat številnih redkih rastlinskih in živalskih vrst in strogo zavarovano območje Narodnega parka Őrség. Gre za ostanek nekdanjega barja, ki je nastalo v mrzlih vremenskih okoliščinah po zadnji ledeni dobi, za katero so bile značilne prav rastline, ki jih še tu pa tam najdemo v Črni mlaki. Urbarni zemljevidi iz 19. stoletja kraj še enoumno označujejo kot izvir potoka Zale, danes pa med barjem in potokom ni vidnih površinskih povezav. Črna mlaka je veljala za edino naravno stoječo vodo na tem območju, danes pa več nima odprte vodne površine.
Vse do danes se je ohranila skrivnostna porabska legenda, po kateri naj bi se v davnini na dno tukajšnjega jezera pogreznila vas. Tako govori: »Zgodilo se je, da je nastal strašen vihar, vas pa se je skupaj s cerkvijo pogreznila v jezero. Potem je vse potihnilo, zavladal je mir. Leta so tekla, prišlo je sedmo leto. Takrat je iz jezera za kratek čas pokukal cerkveni križ. Ljudje so bili prestrašeni, do njega si pa ni upal plavati nihče. Čez sedem let, ko se je križ spet pokazal iz jezera, je domišljav pastir skočil v vodo in odplaval do križa. Ko se ga je dotaknil, je zakričal in se s križem vred pogreznil v jezero. Voda je začela odtekati iz jezera in kot potok Zala še danes napaja Blatno jezero.«
Črno mlako obdaja obsežen gozd, pot do nje je težko prehodna. Zaradi visoke ravni zaščite je obisk prabarja možen le s spremstvom.
Ekološki doživljajski park Cekinček
Ekološki doživljajski park je sestavljen iz dveh delov. Pustolovska steza Cekinček je mešanica naravnega in pustolovskega parka. Zaščitene rastline in živali v pokrajini so predstavljene na trojezičnih panojih ob stezi, ki je dolga približno kilometer. Obiskovalci s postajališča na postajališče napredujejo med reševanjem zanimivih in igrivnih nalog, najpogumnejše pa čakata igrišči z vrvmi z različnima težavnostnima stopnjama. Dokler pa prispejo do tiste točke, se morajo med drugim spopasti z blodnjakom in s pomočjo daljnogledov najti skrite živali na območju parka.
Če pa je kdo željan znanja o tradicionalnem življenju v porabskih slovenskih vaseh, naj v doživljajskem parku obišče Spominsko hišo Djaustji-Cser. Tam lahko preko interaktivnega potovanja skozi čas spozna, kako so nekoč v pokrajini bivali in delali v domačijah še dobrega pol stoletja nazaj. Radovedni gostje lahko prisluhnejo strokovno korektno sestavljenim besedilom o ljudski dediščini, tudi tukaj pa jih čakajo naloge, povezane z življenjem v kmečki hiši in okoli nje.
